Vlaga v stanovanju: optimalna vlažnost in kako jo uravnati

Optimalna vlaga v prostoru je po priporočilu NIJZ med 40 in 60 % relativne vlažnosti. Če je vlaga v stanovanju dalj časa višja, se na oknih in hladnih stenah nabira kondenz, ki sčasoma vodi do plesni. Uravnate jo predvsem s pravilnim zračenjem, enakomernim ogrevanjem in odvajanjem vlage tam, kjer nastaja.

Kako prepoznati previsoko vlago v stanovanju

Izmerite jo z vlagomerom

Občutek ni zanesljiv, zato si omislite vlagomer (higrometer). Postavite ga na notranjo steno ali polico, stran od okna, radiatorja in štedilnika, in nekaj dni spremljajte vrednosti zjutraj in zvečer. V spalnici je vlaga navadno najvišja zjutraj, ko je bil prostor vso noč zaprt. Preprosti merilniki lahko odstopajo za nekaj odstotkov, zato je bolj kot posamezna številka pomemben potek vrednosti.

Normalna vlaga v stanovanju čez dan niha. Po prhanju ali kuhanju lahko za kratek čas preseže 60 %, kar ni težava, če se po zračenju hitro spusti. Opozorilni znak je vlažnost, ki ostaja visoka ves dan.

Relativna vlažnost je odvisna tudi od temperature. Enaka količina vode v zraku pomeni v hladnejši sobi višjo relativno vlažnost, zato imajo največ težav sobe, ki jih ogrevate manj ali jih sploh ne ogrevate.

Znaki, ki jih opazite tudi brez merilnika

• okna so zjutraj orošena, na okvirjih in policah stoji voda,
• v vogalih ali za pohištvom se pojavljajo temne pike,
• v prostoru diši zatohlo, oblačila v omari so na otip vlažna,
• perilo se v stanovanju suši zelo počasi,
• tapete odstopajo, barva se lušči.

Pri novih oknih orošeno steklo ni več zanesljiv alarm. Steklo je toplejše od stene, zato se vlaga najprej izloči v vogalih in za omarami, na kar opozarjajo tudi Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine.

Najpogostejši vzroki vlage v stanovanju

Vsakdanje dejavnosti

Gospodinjstvo vsak dan odda v zrak več litrov vode: z dihanjem, kuhanjem, prhanjem, pomivanjem in sušenjem perila, nekaj tudi s sobnimi rastlinami. Največ vlage naenkrat nastane pri sušenju perila v stanovanju in pri prhanju.

Premalo zračenja

Stara netesna okna so del vlage odvajala sama, nova tega ne počnejo. Smernice za energetsko prenovo poudarjajo, da uhajanje zraka skozi rege ni način uravnavanja vlage in da je prostore treba načrtno zračiti.

Prenizka temperatura v prostoru

Hladnejša soba ima hladnejše stene, na katerih se vlaga laže izloči. Zato po menjavi oken ali izolaciji ni dobro, da temperaturo v prostorih znižate pod običajno raven.

Napa in sušilni stroj, ki vlage ne odvajata ven

Napa na recirkulacijo zadrži maščobe in vonjave, vlago pa vrne v kuhinjo. Podobno sušilni stroj z odvodno cevjo, ki ni speljana ven, vso vlago iz perila spusti v prostor.

Vgrajena vlaga po gradnji ali prenovi

Novi ometi, estrihi in beton oddajajo vodo še dolgo po koncu del. Vlaga iz notranjosti materialov se izsušuje počasneje kot s površine, piše v strokovnem prispevku o navlaževanju stavb, zato v prvih kurilnih sezonah zračite pogosteje.

Vlaga iz konstrukcije

Če je vlaga visoka kljub dobrim navadam, je vzrok morda v stavbi: zamakanje, puščanje cevi, vlaga iz tal ali iz kleti. Znaki in rešitve so opisani v vodičih kapilarna vlaga in vlaga v kleti.

Kaj lahko varno naredite sami

Zračite kratko in na stežaj

Večkrat na dan za nekaj minut odprite okna na stežaj, najbolje na prepih. Pozimi je zunanji zrak hladen in vsebuje malo vode, zato že kratko zračenje odnese veliko vlage, stene pa se pri tem ne ohladijo preveč. Okna na kip ne puščajte odprtega več ur, ker ohlaja steno okoli okna. Najpomembnejše je zračenje zjutraj v spalnici ter po kuhanju in prhanju.

Vlago odvajajte pri izvoru

Kuhajte s pokrovkami in vklopite napo, ki zrak odvaja ven. Med prhanjem imejte vrata kopalnice zaprta, nato prostor prezračite navzven z oknom ali ventilatorjem. Več o tem pove vodič plesen v kopalnici in na silikonu.

Ogrevajte enakomerno

Tudi prostorov, ki jih manj uporabljate, ne pustite povsem ohladiti. Vrata med toplimi in hladnimi prostori naj bodo zaprta, da topel in vlažen zrak ne prehaja v hladno sobo.

Perilo sušite pametno

Perilo najraje sušite zunaj ali na balkonu. Če to ni mogoče, ga sušite v prostoru z zaprtimi vrati, ki ga redno zračite ali v katerem deluje razvlaževalnik.

Razvlaževalnik, kadar zračenje ne zadošča

Razvlaževalnik pomaga v prostorih brez dobrega zračenja in pri sušenju perila. Nastavite ga na vrednost znotraj priporočenega območja, med delovanjem zaprite okna in redno praznite posodo za vodo.

Pohištvo odmaknite od zunanjih sten

Med omaro in zunanjo steno pustite nekaj centimetrov prostora, da zrak kroži tudi za pohištvom in stena ostane suha.

Kdaj poklicati strokovnjaka

Strokovno pomoč potrebujete, če:

• vlažnost kljub rednemu zračenju ostaja nad 60 %,
• se plesen vrača na isto mesto, kot opisuje vodič plesen na steni,
• so stene ali tla mokri na otip ali omet odpada,
• je vlaga samo v enem prostoru ali ob eni steni,
• je stanovanje zalila voda ali je počila cev.

Dober izvajalec ne začne s čiščenjem, temveč z diagnostiko vzroka vlage in plesni. Z merilnikom preveri vlago v ometu in globlje v zidu, termovizijska kamera pokaže najhladnejše dele sten, pregled instalacij pa morebitno puščanje. Sanacija vlage nato sledi ugotovitvam: lahko obsega hidroizolacijo, injektiranje zidov proti kapilarni vlagi, sanacijske omete ali odstranjevanje plesni. Izvajalce najdete pod storitvijo sanacija vlage in plesni.

Če stanovanja z zračenjem ne uspete dovolj razvlažiti, pride v poštev prezračevanje z vračanjem toplote, centralno ali z lokalnimi napravami v posameznih sobah. Eko sklad je ta ukrep vključil v javni poziv 126SUB-OB26, ki velja za naložbe, izvedene od 1. 3. 2026, vlogo pa oddate po izvedbi. Pogoje za naprave in stanje sredstev preverite v aktualnem pozivu.

Kako preprečiti ponovitev

• Vlagomer imejte vsaj v spalnici, otroški sobi in kuhinji, kot svetujejo smernice za energetsko prenovo.
• Zračenje naj postane navada: zjutraj, po kuhanju, po prhanju in pred spanjem.
• Prezračevalne naprave in ventilatorje redno vzdržujte in menjajte filtre po navodilih proizvajalca.
• Po menjavi oken ali prenovi zračite pogosteje kot prej.
• Na začetku kurilne sezone preverite, ali vlažnost ostaja v priporočenem območju, in ukrepajte, preden se pojavi plesen.