Vlaga v kleti: vzroki in rešitve

Vlaga v kleti ima navadno enega od treh vzrokov: voda iz zemljine prodira skozi stene in tla, vlaga se po zidovih dviguje kapilarno ali pa se vlaga iz toplega zraka poleti izloča na hladnih stenah. Preden izberete rešitev, ugotovite, kateri vzrok prevladuje. Pri kondenzaciji pomagata zračenje ob pravem času in razvlaževalnik, pri vdoru vode pa sta potrebna hidroizolacija in urejeno odvodnjavanje.

Kako prepoznati vlago v kleti

Znaki

• zatohel vonj in plesen na shranjenih stvareh, kartonu, lesu in oblačilih,
• mokre lise in temni pasovi na stenah, kapljice na stenah in hladnih ceveh,
• beli solni cvetovi in odpadajoč omet na spodnjem delu zidov,
• rja na kovinskih predmetih in policah,
• luže ali vlaga ob stiku tal in sten, zlasti po močnem deževju.

Kdaj se težava pojavi

Čas pojava je najboljši namig, odkod vlaga prihaja:

Preprost preizkus s folijo

Kos plastične folije, velik približno pol metra krat pol metra, z lepilnim trakom po vseh robovih prilepite na steno in ga pustite dan ali dva. Če se kapljice naberejo na strani folije, ki je obrnjena v prostor, gre za kondenzacijo iz zraka. Če je mokro pod folijo, prihaja vlaga iz zidu.

Najpogostejši vzroki vlage v kleti

Poletna kondenzacija

Kletne stene so tudi poleti hladne, ker jih obdaja zemlja. Ko v klet vstopi topel in vlažen zunanji zrak, se ob stenah ohladi in vlaga se izloči na njih.

Primer: zunanji zrak ima 30 °C in 60 % relativne vlažnosti. Rosišče takega zraka je pri približno 21 °C, zato se bo na kletni steni s 15 °C nabirala voda. Odprta okna v vročem popoldnevu klet zato navlažijo, namesto da bi jo osušila.

Voda iz zemljine

Talna vlaga, meteorna voda ob nalivih in visoka podtalnica pritiskajo na kletne stene in tla. Če je zunanja hidroizolacija poškodovana ali je ni, drenaža pa manjka ali je zamašena, voda prodira skozi zid, razpoke in stik tal s steno.

Odvodnjavanje okoli hiše

Žleb, ki se izliva tik ob zid, zamašen odtok ali jašek in teren, nagnjen proti hiši, usmerijo deževnico naravnost k temeljem. To je pogost in razmeroma preprosto odpravljiv vzrok.

Kapilarni dvig

V starejših hišah se vlaga iz tal dviguje po zidovih in pušča pas s solmi in odpadajočim ometom. Znaki in metode sanacije so opisani v vodiču kapilarna vlaga.

Notranji viri

Pranje in sušenje perila v kleti, sušilni stroj brez odvoda, puščajoče cevi in bojler ter sveža drva prinašajo v klet veliko vode.

Kaj lahko varno naredite sami

Zračite, ko je zunaj hladneje

Poleti zračite ponoči ali zgodaj zjutraj, podnevi pa imejte okna zaprta. Pozimi zadošča kratko zračenje, saj hladen zunanji zrak vsebuje malo vode in, kot pojasnjuje strokovni prispevek o navlaževanju stavb, ko se v kleti nekoliko segreje, lahko sprejme veliko vlage.

Uporabite razvlaževalnik

Razvlaževalnik naj deluje pri zaprtih oknih in vratih. Če ga lahko z cevjo priključite na odtok, ne bo treba prazniti posode. Ciljna vlažnost naj bo znotraj območja od 40 do 60 %, ki ga za notranje prostore priporoča NIJZ.

Uredite vodo okoli hiše

• Očistite žlebove, še posebej jeseni, ko odpade listje.
• Odtočne cevi speljite v meteorno kanalizacijo ali dovolj daleč stran od zidov.
• Zemljišče ob hiši uredite tako, da voda odteka od sten.
• Preverite, ali odtoki in jaški ob hiši prepuščajo vodo.

Pametno shranjujte

Stvari hranite na kovinskih ali plastičnih policah z nekaj centimetri razmika od sten in tal. Namesto kartona uporabljajte zaprte plastične škatle, perilo pa sušite drugje.

Po poplavi

V zalito klet ne stopajte, dokler elektrika ni izklopljena. Vodo odstranite, namočene stvari iznesite in prostor sušite z zračenjem in razvlaževalnikom; pri čiščenju plesni nosite masko, rokavice in očala. Pri starejših zidanih stavbah ministrstvo za kulturo v usmeritvah po poplavah svetuje naravno sušenje z zračenjem in odsvetuje zapiranje vlažnih sten s cementnimi ometi in umetnimi oblogami.

Vlažnih kletnih sten ne prekrivajte z neprepustnimi barvami ali oblogami, dokler vzrok ni odpravljen. Za njimi vlaga ostane, plesen pa raste neopazno.

Kdaj poklicati strokovnjaka

Pomoč strokovnjaka potrebujete, če voda v klet prodira po nalivih, so tla ali stene stalno mokri, omet odpada ali se plesen vrača, pa tudi preden klet preuredite v bivalni prostor. Pri ogledu izvajalec izmeri vlago v zidovih in pregleda odvodnjavanje, na podlagi te diagnostike vzroka vlage pa predlaga kombinacijo ukrepov:

• Zunanja hidroizolacija temeljev in kleti z drenažo in zaščito: najtemeljitejša rešitev, ki pa zahteva izkop ob zidovih. Izvajalce najdete pod storitvijo hidroizolacija.
• Hidroizolacija s strani prostora, kadar izkop ni mogoč, pogosto skupaj s sanacijskim ometom.
• Injektiranje zidov proti kapilarni vlagi in tesnjenje razpok, skozi katere priteka voda.
• Ureditev odvodnjavanja: popravilo ali čiščenje drenaže, odtokov in jaškov; za zamašene cevi pride v poštev odmaševanje odtokov in kanalizacije.
• Odstranjevanje plesni s sten in stropov, nato nov omet in pleskanje na suhi podlagi.
• Mehansko prezračevanje ali stalno razvlaževanje pri kleteh, ki jih uporabljate vse leto.

Ponudnike za celotno sanacijo vlage najdete pod storitvijo sanacija vlage in plesni.

Kako preprečiti ponovitev

• V klet postavite vlagomer in vrednosti preverjajte zlasti poleti.
• Žlebove in odtoke očistite vsaj enkrat na leto, po močnem deževju pa preverite, ali je klet suha.
• Poleti ne zračite v vročini, temveč v hladnejših urah.
• Cevi, bojler in priključke v kleti občasno preglejte, da puščanje opazite pravočasno.
• Če klet ni ogrevana, stanovanje nad njo pa ima hladna tla, preverite izolacijo stropa kleti; več o hladnih mestih v konstrukciji pove vodič toplotni most.
• Če se vlaga širi v stanovanje, uporabite nasvete iz vodiča vlaga v stanovanju.