Plesen na steni: vzroki, odstranitev in preprečevanje

Plesen na steni se pojavi, ko je površina stene dalj časa vlažna. Najpogosteje gre za vlago iz zraka, ki se izloči na hladnem delu stene, redkeje za zamakanje ali vlago iz tal. Manjše madeže lahko varno očistite sami, a plesen se bo vračala, dokler ne odpravite vzroka vlage.

Kako prepoznati plesen na steni

Plesen je videti kot skupina temnih pik ali lis, ki se sčasoma širi. Najpogosteje je črna, siva ali zelenkasta, pogosto pa jo spremlja zatohel vonj. Od navadne umazanije jo ločite po tem, da se po brisanju čez nekaj tednov vrne na isto mesto.

Črna plesen na steni ni posebna vrsta plesni, temveč opis barve. Po barvi ne morete zanesljivo sklepati, za katero vrsto gre, zato vsako plesen v stanovanju obravnavajte enako resno.

Mesto, kjer se plesen pojavi, veliko pove o vzroku:

NIJZ opozarja tudi na skrito plesen, ki raste za omarami, tapetami in mavčnimi oblogami ter pod talnimi oblogami. Če v prostoru diši po plesni, ne vidite pa je, preverite tudi ta mesta.

Najpogostejši vzroki plesni na steni

Vlaga iz zraka in hladna stena

Zrak v stanovanju vsebuje vodno paro iz kuhanja, prhanja, sušenja perila in dihanja. Ko se ob hladni steni ohladi, se njegova relativna vlažnost tik ob površini močno poveča. Po podatkih NIJZ začnejo kolonije plesni rasti pri relativni vlažnosti od 75 % naprej. Zato se plesen pojavi tudi v sobi, kjer vlagomer na sredini prostora kaže povsem sprejemljivo vrednost. Kakšna vlažnost je primerna in kako jo uravnate, pojasnjuje vodič vlaga v stanovanju: optimalna vlažnost.

Toplotni mostovi

Nekateri deli stene so pozimi hladnejši od okolice: vogali, betonske vezi, preklade nad okni in stiki z balkonsko ploščo. Tam se plesen pojavi prva in se vrača vsako zimo. Kako takšna mesta najdete in odpravite, opisuje vodič toplotni most: prepoznava in odprava.

Pohištvo ob zunanji steni in hladni prostori

Visoka omara tik ob zunanji steni zavira kroženje zraka, zato stena za njo ostane hladna in vlažna. Podobno velja za sobe, ki jih ne ogrevate, vanje pa prihaja topel in vlažen zrak iz preostalega stanovanja.

Zamakanje in puščanje

Poškodovana kritina, zamašen žleb, netesen priključek balkona ali puščajoča cev navlažijo steno od zunaj ali od znotraj. Takšna plesen se pojavi tudi poleti in ni vezana na vogale.

Vlaga iz tal

V starejših hišah brez zapore proti talni vlagi se voda dviguje po zidu. Značilni so vlažen pas tik nad tlemi, beli kristali soli in omet, ki se drobi. Več o tem preberite v vodiču kapilarna vlaga v zidovih.

Menjava oken

Nova okna tesnijo bolje in niso več najhladnejši del sobe. Vlaga, ki se je prej nabirala na steklu, se po menjavi izloča na stenah, zlasti v vogalih in za pohištvom. To opisujejo tudi Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, ki po menjavi oken svetujejo pogostejše zračenje in spremljanje vlage z vlagomerom.

Kaj lahko varno naredite sami

Manjšo površino plesni na pleskani steni lahko očistite sami. Pri tem upoštevajte priporočila NIJZ za preprečevanje plesni v prostoru:

1. Zaščitite se. Nosite masko, rokavice, ki segajo do komolcev, in zaščitna očala.
2. Prostor zračite med čiščenjem in po njem. Otroci in občutljive osebe naj takrat ne bodo v prostoru.
3. Plesni ne krtačite in ne strgajte na suho, da spor ne raznesete po stanovanju.
4. Gladke površine očistite z milom in vodo. Za pleskane stene lahko uporabite sredstvo proti plesni, ki je označeno za notranjo uporabo, natančno po navodilih proizvajalca. Sredstev za zunanjo uporabo v stanovanju nikoli ne uporabljajte.
5. Klornega belila nikoli ne mešajte s čistili, ki vsebujejo amonijak, ker lahko nastanejo strupeni plini. NIJZ belila ne priporoča za porozne površine, ker jih poškoduje.
6. Steno temeljito posušite. Pobarvajte jo šele, ko je suha in ko je vzrok vlage odpravljen.

Plesnivih tapet, mavčnih plošč in preprog skoraj ni mogoče očistiti. NIJZ svetuje, da takšne materiale odstranite in zaprete v plastične vreče, še preden se lotite uničevanja plesni na steni.

Čiščenja naj ne opravlja nihče, ki ob stiku s plesnijo dobi izcedek iz nosu, solzenje, pekoče oči, kihanje ali kašelj.

Kdaj poklicati strokovnjaka

NIJZ svetuje, da se večjih površin plesni ne lotevate sami, temveč delo prepustite usposobljenemu strokovnjaku. Pomoč potrebujete tudi, če:

• se plesen vrne nekaj tednov po čiščenju,
• je omet pod plesnijo mehak, se drobi ali odpada,
• je stena mokra brez očitnega razloga ali se lisa po dežju poveča,
• v prostoru diši po plesni, ne da bi jo videli,
• v stanovanju živi nekdo z astmo, alergijo ali oslabljenim imunskim sistemom.

Strokovnjak za sanacijo vlage najprej opravi diagnostiko vzroka vlage in plesni: izmeri vlago v zraku in zidu, s termografsko kamero poišče hladna mesta in preveri, ali kje pušča. Šele nato predlaga rešitev, na primer odstranjevanje plesni s sten in stropov, zamenjavo poškodovanega ometa s sanacijskim ometom, hidroizolacijo temeljev in kleti, injektiranje zidov proti kapilarni vlagi ali izolacijo hladnih mest. Izvajalce takšnih del najdete pod storitvijo sanacija vlage in plesni, za pleskanje po končani sanaciji pa pridejo v poštev slikopleskarji.

Po podatkih NIJZ lahko plesni v notranjih prostorih povzročajo alergijske težave dihal, poslabšanje astme ter draženje oči, nosu in žrela, pa tudi glavobol in utrujenost; med ranljivimi skupinami NIJZ omenja otroke. Če imate doma plesen in opažate takšne težave, se posvetujte z zdravnikom.

Kako preprečiti ponovitev plesni na steni

• Vlažnost zraka naj bo med 40 in 60 %, kot priporoča NIJZ. Vlagomer postavite v prostor, kjer se je plesen pojavila.
• Zračite pogosto in na kratko z do konca odprtimi okni, zlasti po kuhanju in prhanju ter zjutraj v spalnici.
• Vlago odvajajte tam, kjer nastane: uporabljajte kuhinjsko napo in kopalniški ventilator. Kako ukrepati v kopalnici, opisuje vodič plesen v kopalnici in na silikonu.
• Ogrevajte enakomerno in tudi spalnice ne puščajte povsem hladne.
• Pohištvo odmaknite nekaj centimetrov od zunanjih sten in ga ne postavljajte tesno v vogale.
• Puščanje odpravite takoj. NIJZ priporoča, da navlažene materiale očistite in posušite v 24 do 48 urah.
• Pred zimo preverite žlebove in odtoke, da deževnica ne teče po fasadi.