Rezervni sklad: koliko je treba vplačevati in kaj krije

Rezervni sklad v večstanovanjski stavbi: kdaj je obvezen, kdo določi višino prispevka, za kaj se sme porabiti in zakaj vplačil ob prodaji ne dobite nazaj.

Uredništvo Opravi.si · Posodobljeno · 5 min branja

Rezervni sklad mora imeti vsaka stavba, ki ima več kot dva etažna lastnika in več kot osem stanovanj ali drugih posameznih delov. Koliko vplačujete, določijo etažni lastniki z načrtom vzdrževanja, prispevek pa ne sme biti nižji od najnižje vrednosti, ki jo določa pravilnik. Sredstva so namenska: krijejo načrtovano vzdrževanje, ukrepe za večjo energetsko učinkovitost, izboljšave in nujna popravila skupnih delov stavbe.

Kaj določajo predpisi o rezervnem skladu

Rezervni sklad urejata Stanovanjski zakon (SZ-1) in Stvarnopravni zakonik, merila za prispevek pa določa poseben pravilnik. Spodnji povzetek temelji na pojasnilih ministrstva o upravljanju večstanovanjskih stavb.

Kdaj je sklad obvezen

Obveznost velja, ko sta v stavbi izpolnjena oba pogoja hkrati: lastnikov je več kot dva, posameznih delov, torej stanovanj in poslovnih prostorov, pa več kot osem. Lastniki manjših stavb se o skladu lahko dogovorijo sami.

Koliko je treba vplačevati

Enotnega zneska za vse stavbe ni. Merila in najnižjo vrednost prispevka določa Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka. Dejansko višino za vašo stavbo določi načrt vzdrževanja, ki ga lastniki sprejmejo za obdobje od enega do petih let. Če predvidenih sredstev ni dovolj za načrtovana dela, mora načrt predvideti višje prispevke, dodatno zbiranje sredstev ali druge vire.

Starejša stavba z dotrajano streho, fasado ali dvigalom bo zato praviloma potrebovala višje prispevke kot nova. Kako je izračunan prispevek za vaše stanovanje, naj vam upravnik pojasni na podlagi pravilnika in sprejetega načrta.

Za kaj se sredstva smejo porabiti

  • vzdrževalna dela, predvidena v načrtu vzdrževanja,
  • ukrepe za večjo energetsko učinkovitost stavbe,
  • izboljšave skupnih delov,
  • nujna popravila,
  • vračilo kreditov, najetih za te namene,
  • kritje stroškov izterjave.

Obratovalni stroški, kot sta čiščenje in elektrika v skupnih prostorih, se ne plačujejo iz sklada, ampak posebej.

Kdo vodi sredstva

Sredstva vodi upravnik na fiduciarnem računu, ločeno za vsako stavbo. Lastniki se lahko dogovorijo za skupni račun več stavb, vendar z ločeno evidenco za vsako. Upravnik sme sredstva vezati pri bankah ali jih naložiti v državne obveznice in vrednostne papirje centralne banke. Lastniki lahko sklenejo, da izplačila potrdi izbrani lastnik oziroma njegov namestnik; tak sklep se banki predloži v 15 dneh.

Po poročilu stanovanjske inšpekcije iz leta 2020 mora upravnik vplačila, ki jih prejme na svoj račun, na posebni račun sklada prenesti najpozneje v desetih dneh. Vsak mesec mora vsakemu lastniku izstaviti obračun stroškov, iz katerega sta razvidna mesečni prispevek v rezervni sklad in stanje sredstev za celotno stavbo.

Komu sredstva pripadajo

Premoženje sklada je skupno premoženje vseh etažnih lastnikov. Ni del upravnikove stečajne mase, zato ga upravnikovi upniki ne morejo zaseči. Vplačil ne morete zahtevati nazaj, niti ko stanovanje prodate.

Kdaj potrebujete soglasje lastnikov

Za sklad ne potrebujete dovoljenja upravne enote ali vloge, odločitve o njem pa sprejemajo etažni lastniki z različnimi večinami:

OdločitevPotrebno soglasje
Sprejem načrta vzdrževanja in s tem višine prispevkaveč kot 50 % solastniških deležev
Gradbena dela na skupnih delih, ki zahtevajo gradbeno dovoljenjeveč kot 75 % solastniških deležev
Najem kredita v breme rezervnega skladavsi etažni lastniki (100 %)

Za večja dela, na primer celovito prenovo fasade ali strehe, so lahko potrebni še projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje. Za energetske prenove večstanovanjskih stavb so lahko na voljo spodbude Eko sklada; ali je poziv odprt in kakšni so pogoji, preverite pred začetkom del.

Postopek korak za korakom

  1. Upravnik pripravi predlog načrta vzdrževanja. Vsebovati mora dela, ocenjene stroške, časovni potek, če načrt velja več kot eno leto, in vire financiranja.
  2. Preverite stanje sklada. Primerjajte ga s stroški načrtovanih del. Podatek najdete na mesečnem obračunu.
  3. Odločite se o virih. Če sredstev ni dovolj, izberite višji prispevek, dodatno zbiranje sredstev ali kredit, za katerega potrebujete soglasje vseh lastnikov.
  4. Glasujte. Lastniki sklepajo na zboru, na katerega so vabljeni pisno vsaj 14 dni prej, ali s podpisovanjem sklepa v roku največ treh mesecev.
  5. Upravnik izvede dela. Sprejet načrt vzdrževanja je zanj neposredna podlaga za naročilo del.
  6. Spremljajte porabo. Preverjajte mesečne obračune in letno poročilo upravnika; dela, ki niso bila izvedena, lahko lastniki prenesejo v nov načrt.

Konec leta je dober čas za pregled načrta. Pozimi se pogosteje pokažejo poškodbe strehe, žlebov in ogrevalnih naprav v skupnih delih, nujna popravila pa se lahko krijejo iz sklada.

Pogoste napake

  • Prepričanje, da je najnižji prispevek dovolj. Spodnja meja ne pove, koliko bo vaša stavba potrebovala za streho, fasado ali dvigalo.
  • Mešanje sklada z obratovalnimi stroški. Iz sklada se ne plačujejo tekoči stroški, kot sta čiščenje in elektrika.
  • Načrt vzdrževanja brez virov. Če načrt ne predvidi, od kod bo denar, se dela zamikajo.
  • Kredit brez soglasja vseh. Za kredit v breme sklada morajo soglašati vsi etažni lastniki.
  • Pričakovanje vračila ob prodaji. Vplačana sredstva ostanejo stavbi.
  • Nepregledovanje obračunov. Stanje sklada morate videti na obračunu; če ga ni, ukrepajte.
  • Nejasna najemna pogodba. Če stanovanje oddajate, v pogodbi jasno ločite stroške, ki jih plača najemnik, od prispevka v sklad. Več o tem piše vodič upravljanje stanovanja za oddajo.

Če upravnik sredstev ne vodi pregledno, lahko lastniki izvolijo nadzorni odbor ali upravnika zamenjajo. Postopek opisuje vodič menjava upravnika stavbe.

Uradni viri

Predpisi o upravljanju stavb se lahko spremenijo; preden kot lastniki kaj sklenete, preverite, kaj določajo zakon in pravilniki v veljavnem besedilu.

Strokovnjak, ki pozna postopek

Izkušen upravnik pripravi načrt vzdrževanja z realnimi ocenami stroškov, predlaga višino prispevka in pregledno vodi sredstva sklada. Ponudnike najdete med upravniki na Opravi.si.

Članek je splošna informacija in ni pravni nasvet; za vaš primer se posvetujte s strokovnjakom.

Pogosta vprašanja

Ali ob prodaji stanovanja dobim vplačila v rezervni sklad nazaj?

Ne. Rezervni sklad je skupno premoženje vseh etažnih lastnikov, zato vračila vplačanih zneskov ni mogoče zahtevati niti ob prodaji stanovanja. Sredstva ostanejo stavbi.

Kdo določi, koliko plačujem v rezervni sklad?

Višino prispevka za vašo stavbo določijo etažni lastniki z načrtom vzdrževanja, ki ga pripravi upravnik. Prispevek ne sme biti nižji od najnižje vrednosti, ki jo določa pravilnik.

Ali se lahko iz rezervnega sklada plača čiščenje stopnišča ali elektrika?

Ne, to so obratovalni stroški, ki se plačujejo posebej. Sredstva rezervnega sklada so namenska in so namenjena vzdrževanju, izboljšavam, energetski učinkovitosti in nujnim popravilom.

Kaj lahko storim, če upravnik ne pokaže stanja rezervnega sklada?

Stanje sklada za celotno stavbo mora biti razvidno iz mesečnega obračuna stroškov. Če ga ni, upravnika pisno pozovite, se obrnite na nadzorni odbor ali na stanovanjsko inšpekcijo.

Sorodni vodiči