Stiropor ali kamena volna za fasado: primerjava

Za izolacijsko fasado na družinski hiši je stiropor (EPS) pogosta izbira, ker je lahek, enostaven za vgradnjo in praviloma cenejši. Kamena volna je negorljiva, bolj paropropustna in bolje duši zvok, zato jo izberete pri višjih stavbah, ob strožjih požarnih zahtevah ali pri stenah, ki se morajo dobro sušiti navzven. Pri enaki toplotni prevodnosti in debelini oba materiala izolirata enako, zato pri ponudbah primerjajte vrednost λ in debelino plošč, ne le ime materiala.

Kako je zgrajena kontaktna fasada

Oba materiala se najpogosteje vgrajujeta kot kontaktna fasada (ETICS). Izolacijske plošče se prilepijo na steno in po potrebi pritrdijo s sidrnimi vložki, prekrije jih armirni sloj z mrežico, na koncu pa se nanese zaključni omet. Vsi sloji naj bodo del istega fasadnega sistema enega proizvajalca, za katerega obstaja izjava o lastnostih ali evropska tehnična ocena (ETA). Če izvajalec kombinira lepila, mrežice in omete različnih proizvajalcev, za fasado kot celoto lahko ostanete brez dokazil o lastnostih.

Kontaktna fasada je primerna za novogradnjo in za obnovo starejše hiše. Pri obnovi mora izvajalec najprej pregledati podlago, sanirati razpoke in odstraniti ali izravnati odpadajoči omet, saj plošče na slabo podlago ne primejo zanesljivo.

Kratek odgovor

• Beli stiropor (EPS): za večino družinskih hiš z opečnimi ali betonskimi stenami, kjer šteje razmerje med ceno in izolativnostjo.
• Grafitni (sivi) stiropor: kadar želite pri enaki izolativnosti tanjšo fasado, na primer zaradi plitvih okenskih špalet ali kratkega napušča.
• Kamena volna: za višje in večstanovanjske stavbe, za stene, ki morajo dobro prepuščati vodno paro, za hiše ob prometnih cestah in kadar želite negorljivo fasado.
• Obloga iz lesa, plošč ali kamna: pod njo se uporablja mineralna volna; razlike med izvedbami pojasnjuje vodič prezračevana fasada.

Primerjalna tabela

Vrednosti so okvirne. Natančni podatki za izbrano ploščo so v izjavi o lastnostih, v ponudbi pa naj bodo zapisani vrsta plošče, njena λ, debelina in ime fasadnega sistema.

Prednosti in slabosti stiropora

Prednosti

• dobra toplotna izolacija; grafitni stiropor izolira bolje od belega, zato zadošča tanjša plošča,
• majhna teža, enostavno rezanje in hitra vgradnja,
• ne vpija vode, zato je manj občutljiv na dež med gradnjo,
• praviloma najugodnejša izbira za kontaktno fasado.

Slabosti

• je gorljiv in ga pred ognjem ščitita le armirni sloj in omet; pri visokih stavbah ni dovoljen, pri drugih pa so lahko potrebni dodatni požarni ukrepi,
• manj prepušča vodno paro, kar je pomembno pri lesenih stenah in pri stenah, ki so bile vlažne,
• občutljiv je na topila, zato naj izvajalec uporablja lepila in materiale iz istega sistema,
• grafitni stiropor se na neposrednem soncu med vgradnjo segreva in krivi, zato mora biti oder zasenčen z mrežo.

Za cokl in del stene pod terenom se fasadni stiropor ne uporablja, ampak ekstrudirani polistiren (XPS) ali posebne perimetrske plošče, ki prenesejo stik z vlago in zemljo. Kako se ta del fasade pravilno izvede, opisuje vodič sanacija cokla in podzidka.

Prednosti in slabosti kamene volne

Prednosti

• je negorljiva, zato je primerna tudi za višje stavbe in za požarne pregrade v fasadi,
• zelo dobro prepušča vodno paro, tako da vlaga iz stene lažje izhlapi navzven,
• bolje duši zvok, kar je prednost ob prometni cesti ali železnici,
• pri spremembah temperature ohranja obliko.

Slabosti

• je težja, zato sta pravilno lepljenje in sidranje še pomembnejša,
• plošče se med gradnjo ne smejo zmočiti, zato je treba delo načrtovati glede na vreme in odprte dele zaščititi,
• pri rezanju nastaja prah, ki draži kožo, zato delavci potrebujejo zaščitno opremo,
• praviloma je dražja od stiropora, tudi zaradi zahtevnejše vgradnje.

Za kontaktne fasade se uporabljajo plošče ali lamele. Pri lamelah vlakna potekajo pravokotno na steno, zato so primerne tudi za zaobljene površine, imajo pa praviloma nekoliko višjo toplotno prevodnost in morajo biti zato debelejše. Pri lesenih in montažnih hišah se uporabljajo tudi lesnovlaknene plošče; o primerni izolaciji se posvetujte s proizvajalcem hiše.

Kdaj izbrati katero

Požarna pravila

Tehnična smernica TSG-1-001 Požarna varnost v stavbah visoke stavbe opredeli kot stavbe, pri katerih je zadnja etaža več kot 22 metrov nad terenom, in za njihove fasade zahteva negorljive obloge. Po poročanju RTV SLO je pri takih stavbah gorljiva izolacija, kot sta stiropor in poliuretan, prepovedana. Pri nižjih stavbah lahko projektant pri fasadi s stiroporom predvidi pregrade iz negorljive kamene volne, na primer nad okni ali med etažami. Pri obnovi bloka je zato prav, da material izbere projektant, ne le izvajalec.

Debelina in material skupaj

Izolativnost fasade je odvisna od razmerja med toplotno prevodnostjo in debelino plošče. Nekaj centimetrov debelejša plošča lahko izolativnost izboljša toliko kot prehod na material z nižjo λ, zato debelino in material izberite skupaj; koliko centimetrov izbrati, pojasnjuje vodič debelina izolacije na fasadi.

Spodbuda ni vezana na material

Eko sklad pri fasadi starejše hiše ne predpisuje stiropora ali kamene volne, temveč razmerje med toplotno prevodnostjo in debelino nove izolacije ter ustrezna dokazila. Pogoje in postopek opisuje vodič Eko sklad za fasado.

Ponudbe za obe možnosti

Če se še niste odločili, zaprosite za ponudbo za isto fasado v obeh materialih in s primerljivo izolativnostjo, ne nujno z enako debelino. Tako vidite, kolikšna je razlika v ceni pri enakem učinku. Od ponudnika zahtevajte, da v ponudbi navede:

• proizvajalca in ime fasadnega sistema,
• vrsto plošč, njihovo toplotno prevodnost in debelino,
• način lepljenja in sidranja,
• vrsto armirnega sloja in zaključnega ometa, ki ga sistem predpisuje za izbrani material,
• izvedbo cokla, špalet in okenskih polic,
• oder in zaščito fasade med gradnjo.

V povpraševanju opišite steno, površino fasade, število oken, stanje sedanjega ometa in ali nameravate kandidirati za spodbudo. Izvajalce poiščete med ponudniki za izolacijo in obnovo fasade.