Normirani ali navadni s.p.: kaj izbrati

Normiranec davčno osnovo izračuna tako, da od dejanskih prihodkov odšteje normirane odhodke v zakonsko določenem odstotku, navadni s.p. pa odšteje dejanske stroške in vodi poslovne knjige. Normirani s.p. je praviloma primernejši za storitvene dejavnosti z malo stroški, navadni pa za dejavnosti z visokimi stroški materiala, opreme, zaposlenih ali naložb. Katera oblika je ugodnejša za vas, je odvisno od prihodkov, stroškov in zavarovanja, zato izračun pred odločitvijo pripravite z računovodjo.

Kratek odgovor: kdaj je bolje biti normiranec

V obeh primerih ste samostojni podjetnik, razlika je v načinu ugotavljanja davčne osnove. Finančna uprava v priročniku Davki za začetnike (marec 2026) navaja, da normirani odhodki praviloma ustrezajo storitvenim dejavnostim z nizkimi materialnimi stroški, dejanski odhodki pa dejavnostim z veliko nabave, naložb ali opreme, na primer proizvodnji, trgovini in prevozništvu.

Upoštevajte, da so se pravila za normirance v letu 2026 spremenila. Od 1. januarja 2026 velja Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki so ga marca 2026 še dopolnili in omilili pogoje za vstop (pojasnilo Finančne uprave). Oktobra 2026 je Finančna uprava opozorila, da je usoda interventnega zakona ZIURS, ki posega tudi v pravila za normirance, odvisna od izida naknadnega zakonodajnega referenduma; če bo zakon začel veljati, se bodo njegove določbe uporabljale že od 1. januarja 2026 (obvestilo Finančne uprave). Zato pred odločitvijo vedno preverite, katera pravila veljajo v tistem trenutku.

Primerjalna tabela: normirani in navadni s.p.

Prednosti in slabosti normiranega s.p.

Prednosti

• Manj administracije. Normirancu ni treba voditi poslovnih knjig in evidence o odhodkih, ampak le poenostavljene evidence.
• Brez letnega poročila za AJPES. Po pravilih AJPES samostojni podjetniki, ki davčno osnovo ugotavljajo z normiranimi odhodki, letnega poročila za javno objavo in državno statistiko ne predlagajo.
• Predvidljiv izračun. Ker se stroški priznajo v odstotku od prihodkov, lahko davek med letom dokaj natančno ocenite.
• Dokončni davek. Po veljavnih pravilih je davek normiranca dokončen in se dohodek iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo za dohodnino.

Slabosti

• Priznan je le zakonski odstotek stroškov. Po veljavnih pravilih (stanje oktobra 2026) se zavezancu, ki je zavarovan kot samozaposleni, priznajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov do zakonsko določenega zneska prihodkov, nad tem zneskom pa normiranih odhodkov ni. Za zavezance, ki na podlagi dejavnosti niso zavarovani, na primer pri popoldanskem s.p., je delež stopnjevan in nižji. Če so vaši dejanski stroški višji od priznanih, plačate davek tudi od denarja, ki ste ga porabili za posel.
• Ni olajšav in prenosa izgube. Po navedbah Finančne uprave normiranec ne more uveljavljati olajšav in davčne osnove ne more zmanjšati za izgube iz preteklih let.
• Prag prihodkov. Normirane odhodke lahko priglasite, če povprečje prihodkov zadnjih dveh let ne presega zakonsko določenega praga. Ta je odvisen od tega, ali ste bili v teh letih zavarovani kot samozaposleni (najmanj 75 % minimalnega letnega števila ur), in se pri delnem letu poslovanja sorazmerno zniža. Ob začetku poslovanja prag praviloma ne velja, z zakonskimi izjemami. Ko povprečje prihodkov prag preseže, morate iz sistema izstopiti.
• Pogoste spremembe pravil. Pravila za normirance so se v zadnjih letih večkrat spremenila, kar otežuje dolgoročno načrtovanje.

Davek normiranca po veljavnih pravilih znaša 20 %, od dela osnove nad zakonsko določenim zneskom pa 35 %. Aktualne zneske in pragove preverite na strani Davek od dohodka iz dejavnosti na portalu SPOT.

Prednosti in slabosti navadnega s.p.

Prednosti

• Upoštevajo se dejanski stroški. Material, blago, oprema, najemnina, prevoz, plače zaposlenih in drugi poslovni stroški zmanjšajo davčno osnovo v dejanski višini.
• Olajšave in izguba. Navadni s.p. lahko uveljavlja davčne olajšave in pokriva izgube iz preteklih let v mejah zakona, kar je pomembno v letih večjih naložb ali na začetku poslovanja.
• Ni praga prihodkov. Oblika ustreza tudi podjetniku z višjimi prihodki in rastočim poslom.

Slabosti

• Poslovne knjige. Navadni s.p. vodi enostavno knjigovodstvo, če izpolnjuje vsaj dve od treh zakonskih meril (povprečno število delavcev, prihodki in povprečna vrednost sredstev), sicer dvostavno knjigovodstvo. Za vsak strošek potrebujete ustrezno listino.
• Več rokov in obrazcev. Poleg davčnega obračuna do 31. marca oddate tudi letno poročilo za AJPES.
• Višji stroški vodenja. Ker je dela več, je računovodstvo za navadni s.p. praviloma obsežnejše. Kaj vse vpliva na ceno, pojasnjuje vodič kaj vpliva na ceno računovodskih storitev.
• Dohodnina po lestvici. Dobiček se obdavči po letni lestvici za dohodnino, zato je davek pri višjem dobičku lahko višji kot pri normirancu.

Kdaj izbrati katero

Odločitev je odvisna od vaših številk, zato spodnja merila vzemite kot izhodišče za pogovor z računovodjo, ne kot nasvet za vaš primer.

Normirani s.p. pogosto pride v poštev, če:

• opravljate storitveno dejavnost z malo materiala in brez večjih naložb,
• nimate zaposlenih ali drugih velikih stalnih stroškov,
• so vaši prihodki pod pragom in ne pričakujete hitre rasti čez prag,
• želite čim manj evidenc.

Navadni s.p. je pogosto smiselnejši, če:

• imate visoke stroške materiala, blaga za nadaljnjo prodajo, prevoza ali opreme,
• načrtujete večje naložbe ali zaposlovanje,
• pričakujete izgubo v prvih letih poslovanja,
• so vaši prihodki nad pragom za normirance ali blizu njega.

Preprost preizkus brez zneskov: ocenite, kolikšen delež prihodkov predstavljajo vaši dejanski stroški. Če je ta delež precej nižji od priznanega odstotka normiranih odhodkov, je normirani način praviloma ugodnejši. Če ga dosega ali presega, se pogosto bolj splača navadni s.p. Upoštevati morate še prispevke, zaposlene, olajšave in višino prihodkov, zato končni izračun pripravite z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

Kaj ostane enako pri obeh oblikah

• DDV. Normirani način ne pomeni oprostitve DDV. Ko obdavčljivi promet v tekočem koledarskem letu preseže zakonsko določen prag, morate pridobiti identifikacijsko številko za DDV (pravila na portalu SPOT).
• Prispevki. Prispevke za socialno varnost plačujete v obeh primerih. Zavarovalna osnova je po pojasnilih ZPIZ vezana na dobiček iz preteklega leta, ugotovljen po zakonu o dohodnini, najnižja in najvišja osnova pa sta določeni z zakonom.
• Obračun plač. Če zaposlujete, je treba ob vsakem izplačilu pripraviti obračun plače in davčnih odtegljajev, ne glede na način ugotavljanja davčne osnove.

Kdaj se odločiti

Nov s.p. normirane odhodke priglasi najpozneje v osmih dneh od vpisa v primarni register. Obstoječi s.p. lahko način spremeni le v davčnem obračunu, ki ga odda do 31. marca, med letom pa sprememba ni mogoča. Zima je zato pravi čas, da z računovodjo preverite številke za preteklo leto in se odločite pravočasno.

Ponudbe za obe možnosti

Računovodja vam lahko na podlagi prihodkov in stroškov pripravi primerjalni izračun za obe obliki, preveri pogoje za normirane odhodke in vam pove, kaj bi sprememba pomenila za evidence in roke. Kaj vse vključuje redno delo za samostojnega podjetnika, je opisano v vodiču računovodstvo za s.p.: kdaj ga potrebujete in kaj vključuje. Ponudnike poiščete med računovodji in računovodskimi servisi na Opravi.si.

Članek je splošna informacija in ni davčni nasvet; za vaš primer se posvetujte s strokovnjakom.