Izredni dopust za selitev: kaj vam pripada

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) med osebnimi okoliščinami, zaradi katerih vam pripada plačana odsotnost z dela, selitve ne našteva. Ali vam pripada dopust za selitev in koliko dni, je zato odvisno od kolektivne pogodbe, ki zavezuje vašega delodajalca, od njegovih splošnih aktov in od vaše pogodbe o zaposlitvi. Za javne uslužbence v državnih organih in občinah pa selitev kot razlog za plačano odsotnost izrecno navaja Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO).

Kaj določajo predpisi o dopustu za selitev

ZDR-1: plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin

ZDR-1 v 165. členu daje delavcu pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, in sicer skupaj največ sedem delovnih dni v koledarskem letu. Med okoliščinami, ki jih zakon našteva, so na primer lastna poroka, smrt ožjih družinskih članov in hujša nesreča, ki zadane delavca. Selitve med njimi ni. Zakonske primere povzemata tudi pojasnilo Ministrstva za javno upravo o izrednem dopustu in usmeritve ministrstva o odsotnostih z dela.

Kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca

Zakon določa najmanjši obseg pravic. Kot pojasnjuje stran gov.si o odsotnosti z dela, so daljše odsotnosti lahko urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca. Ugodnejše pravice, tudi za okoliščine, ki jih zakon ne našteva, lahko določijo kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca. Določbo o izrednem dopustu za selitev zato iščite v:

• kolektivni pogodbi dejavnosti, v kateri posluje vaš delodajalec,
• podjetniški kolektivni pogodbi, če jo delodajalec ima,
• splošnem aktu delodajalca, na primer pravilniku o delovnih razmerjih,
• svoji pogodbi o zaposlitvi.

Koliko dni pripada in pod kakšnimi pogoji, se med temi akti razlikuje. Pri branju bodite pozorni na to:

• ali določba velja za vsako selitev ali le za določeno, na primer selitev v interesu delodajalca,
• koliko dni pripada in ali se ti štejejo v skupno letno omejitev,
• ali mora biti selitev povezana s spremembo prebivališča in ali delodajalec zahteva dokazilo,
• koliko časa vnaprej morate zaprositi.

Izredni dopust za selitev v javnem sektorju

Za javne uslužbence v državnih organih in občinah, za katere velja drugi del Zakona o javnih uslužbencih, ZDDO v 41. členu določa plačano odsotnost skupaj največ sedem dni v koledarskem letu, od tega do tri dni med drugim zaradi selitve v drugo stanovanje. ZDDO v 42. členu ureja tudi odsotnost brez nadomestila plače, največ 30 dni v koledarskem letu, med razlogi pa je prav tako selitev. Obe pravili povzemajo usmeritve Ministrstva za javno upravo in stran gov.si o odsotnosti z dela (povezavi zgoraj). Da gre za najdaljše trajanje, ki ga je mogoče odobriti tudi v krajšem obsegu, je ministrstvo pojasnilo v pojasnilu o 41. in 42. členu ZDDO.

Za druge zaposlene v javnem sektorju, na primer v šolah, vrtcih, zdravstvu ali kulturi, veljajo ZDR-1 in kolektivne pogodbe njihovih dejavnosti, zato pravico preverite tam ali pri kadrovski službi.

Letni dopust, kadar izrednega ni

Če vam izredni dopust za selitev ne pripada, lahko izrabite letni dopust. Po 163. členu ZDR-1 ima delavec pravico izrabiti en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, delodajalca pa mora o tem obvestiti najkasneje tri dni pred izrabo, kot povzema gradivo ministrstva za delo o letnem dopustu. Za več dni se dogovorite z delodajalcem.

Kdaj potrebujete soglasje delodajalca ali vlogo

Izredni dopust za selitev ni samodejen. Praviloma ga uveljavite s prošnjo ali vlogo po postopku, ki ga določa delodajalec – v kadrovskem sistemu, na obrazcu ali po e-pošti.

• Izredni dopust po kolektivni pogodbi ali aktu delodajalca: delodajalec preveri, ali so pogoji izpolnjeni, in lahko zahteva dokazilo, na primer najemno ali kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o novem prebivališču. Kako prijavite novi naslov, opisuje vodič prijava stalnega prebivališča po selitvi.
• Javni uslužbenci po ZDDO: pri kadrovski službi preverite, kdo odsotnost odobri in katera dokazila potrebujete. Neplačana odsotnost po 42. členu je pravica javnega uslužbenca, ki je delodajalec ne more odrediti enostransko.
• Letni dopust: en dan po lastni izbiri s pravočasnim obvestilom, sicer v dogovoru z delodajalcem.
• Samozaposleni in delo prek študentskega servisa: pravice iz delovnega razmerja za vas ne veljajo, zato si prost dan uredite po dogovoru z naročnikom.

Postopek korak za korakom

1. Ugotovite, katera pravila veljajo za vas. Kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, je pogosto navedena v pogodbi o zaposlitvi; sicer vprašajte kadrovsko službo ali sindikat.
2. Poiščite določbo o odsotnosti zaradi osebnih okoliščin. V kolektivnih pogodbah in pravilnikih se pogosto imenuje izredni dopust ali plačana odsotnost. Kolektivne pogodbe dejavnosti so objavljene v Uradnem listu RS.
3. Določite datum selitve. Če pripada en dan, naj bo selitev tisti dan čim bolje pripravljena. Pomagata vam kontrolni seznam za selitev in navodila, kako zapakirati stvari za selitev.
4. Pravočasno pisno zaprosite. Navedite datum, razlog in podlago, na primer člen kolektivne pogodbe.
5. Priložite dokazilo, če ga delodajalec zahteva.
6. Počakajte na odobritev. Odsotnost brez odobritve lahko pomeni kršitev delovnih obveznosti.
7. Če izrednega dopusta ni, uporabite letni dopust ali se z delodajalcem dogovorite za drugo rešitev, na primer za drugačno razporeditev delovnega časa.

Pogoste napake

• Prepričanje, da zakon vsakemu zagotavlja dan za selitev. ZDR-1 selitve ne našteva, pravica izhaja iz kolektivne pogodbe ali akta delodajalca.
• Upoštevanje pravil druge dejavnosti. Kar velja za znanca v drugem podjetju ali v državni upravi, za vas morda ne velja.
• Prepozna prošnja. Delodajalec potrebuje čas, da organizira delo.
• Izostanek brez odobritve. Tudi če pravica obstaja, jo uveljavite po predpisanem postopku.
• Spregledana letna omejitev. Če ste dni za osebne okoliščine letos že porabili, jih morda ni več na voljo.
• Selitev brez načrta. Če pripada le en dan, se splača delo razporediti vnaprej, da selitev ne traja več dni.

Uradni viri (povezave)

• gov.si: Odsotnost z dela (pojasnila ob naravnih nesrečah) – plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin po ZDR-1, vloga kolektivnih pogodb in odsotnosti javnih uslužbencev; stran je bila nazadnje posodobljena 4. 6. 2026.
• Ministrstvo za javno upravo: usmeritve o organizaciji dela in odsotnostih (2023) – 165. člen ZDR-1 ter 41. in 42. člen ZDDO.
• Ministrstvo za javno upravo: pojasnilo o izrednem dopustu (2014) – primeri iz 165. člena ZDR-1 in vloga kolektivnih pogodb.
• Ministrstvo za javno upravo: pojasnilo o 41. in 42. členu ZDDO (2011) – najdaljše trajanje odsotnosti.
• Ministrstvo za delo: Letni dopust in regres – izraba letnega dopusta po ZDR-1.

Veljavno besedilo ZDR-1 in ZDDO je objavljeno v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (PIS).

Izvajalec, ki pozna postopek

Ko veste, koliko prostih dni imate, selitev načrtujte tako, da jo opravite v tem času. Selitveni servis z uigrano ekipo stanovanje pogosto preseli v enem dnevu, po dogovoru pa prevzame tudi pakiranje ter demontažo in montažo pohištva. Če dopusta ne dobite, vprašajte za termin v soboto ali pozno popoldne. Ponudnike najdete med selitvenimi servisi na Opravi.si.

Članek je splošna informacija in ni pravni nasvet; za vaš primer se posvetujte s strokovnjakom.